O klubu

V letu 1968 so na pobudo Milenka Pegana ponovno obudili fotografsko dejavnost v Novi Gorici. Začeli so s klubskimi aktivnostmi, in še preden je bil klub uradno registriran, so organizirali prvi klubski natečaj barvnih diapozitivov, z imenom Pomlad 68 – I. primorska razstava diapozitivov, ki se ga je udeležilo devet avtorjev. Na začetku naslednjega leta so sklicali ustanovni občni zbor, ki je bil 4. marca 1969, v Register društev pri SO Nova Gorica pa je bil klub vpisan kot Foto kino klub Nova Gorica 17. julija 1969. Prvi tajnik kluba je bil Boris Markič, predsednik pa Milenko Pegan.

Organizirana fotoamaterska dejavnost na Goriškem se je začela z izgradnjo Nove Gorice. Že leta 1949 je bilo v komaj rojenem mestu ustanovljeno Fotoamatersko društvo Nova Gorica, ki je povezovalo številne fotoamaterje in prirejalo fotografske tečaje. Društvo si je na samem začetku postavilo za cilj, da morajo fotografski izdelki, poleg tehnične izpiljenosti, vključevati tudi likovno in izpovedno vrednost. Ohranjene fotografije to potrjujejo, saj kažejo, da članom ni šlo samo za obvladovanje fotografske tehnike, ampak so skušali posnetke tudi kompozicijsko urediti in izrazno oplemenititi. Poleg tega so hoteli biti tudi aktualni, tako so leta 1952 organizirali fotografirUstanovni člani, prisotni na ustanovnem občnem zboru v sejni sobi SO Nova Gorica, dne 4. marca 1969 :

Milenko Pegan – predsednik, Boris Markič – tajnik, Modest Murovec, Vlado Hmeljak, Anton Špacapan, Albin Štanta in Leopold Miška, Kamilo Kniewald, Cvetko Vendramin, Kamilo Kokot, Dušan Lestan, Jože Cestnik, Aleksander Modic.

Klubski natečaj je v letu 1969 prerasel v primorski natečaj barvnih diapozitivov, ki so mu dali ime Dia Primorska. Od takrat dalje na njem sodelujejo slovenski primorski fotografi z obeh strani meje, danes pa tudi fotografi iz cele Slovenije.

Prvih korakov v na novo ustanovljeni organizaciji si ne moremo predstavljati brez neutrudnega mojstra fotografije Milenka Pegana in široke politike Zveze kulturnih organizacij in Kulturne skupnosti Nova Gorica, ki sta klub finančno podpirali. Že na samem začetku so si postavili visoke umetniške cilje. Poleg tehnične dovršenosti se je od članov zahtevalo, da imajo njihovi izdelki predvsem likovno in izpovedno vrednost. To je bila dragocena osnova za nadaljnji razvoj. Klub se je hitro uveljavil in je spadal med najboljše fotografske klube v Sloveniji.

Na začetku je v svoje vrste vključeval tudi fotoamaterje z ajdovskega, idrijskega, sežanskega, koprskega in tolminskega območja ter jim v okviru klubske dejavnosti omogočal razstavljanje na domačih in mednarodnih razstavah. Kasneje so na omenjenih območjih nastala samostojna fotografska društva.

Leta 1970 mu je bila zaupana organizacija 1. republiške razstave barvnih diapozitivov. Od leta 1970 do osamosvojitve je bienalno organiziral enajst republiških razstav barvnih diapozitivov. V letu 1973 je na povabilo Fotografske zveze Jugoslavije organiziral 1. medklubsko razstavo barvnih diapozitivov na državnem nivoju. Do leta 1991 je pripravil deset razstav barvnih diapozitivov ter v obdobju 1975–1991 še devet razstav papirnih fotografij na zveznem nivoju. Leta 1977 je prvič organiziral tudi razstavo mladinske črno-bele fotografije v slovenskem merilu.

Leta 1983 je klub osvojil jugoslovanski pokal Maršala Tita, kot prvi klub s kolekcijo barvnih fotografij. Seveda je to izzvalo ogorčenje zagovornikov črno-bele fotografije, vendar se nezadržnega pohoda barvne fotografije ni dalo več zaustaviti, tudi po zaslugi našega kluba, ki je vztrajno širil prisotnost barvne fotografije na zveznih razstavah.

Do osamosvojitve je klub pripravil še tri slovenske (pregledne) razstave fotografije, leta 1982 (23.), 1988 (27.) in 1990 (29.).

V obdobju pred osamosvojitvijo moramo omeniti še dva projekta pri katerih je sodeloval klub. Leta 1975 je Pilonova galerija Ajdovščina s podporo Foto kino kluba Nova Gorica začela s trienalnim natečajem jugoslovanske fotografije in 14. februarja 1975 pripravila razstavo Izbor jugoslovanske fotografije, ki se je v naslednjem mesecu preselila v Novo Gorico na Grad Kromberk. Drugi projekt je zaživel leta 1977, ko je klub skupaj z italijanskimi fotografskimi klubi organiziral natečaj fotografije Gorica in Nova Gorica, podobe dveh mest. Razstava fotografij je bila v decembru 1977 na ogled v Avditoriju v Gorici (IT), naslednje leto pa na Kromberškem gradu v Novi Gorici.

V letu 1988 je Skupščina občine Nova Gorica izdala monografijo Nove Gorice, za katero je klub prispeval večino fotografiji. Zaradi skromnih finančnih sredstev filmska dejavnost ni sledila razcvetu umetniške fotografije v Novi Gorici. V prvih letih po ustanovitvi kluba je bila filmska sekcija s svojimi prispevki še prisotna na klubskih večerih, kasneje pa je njena dejavnost zamrla. V obdobju pred osamosvojitvijo zasledimo v okviru filmske dejavnosti leta 1972 predstavljeni film Iva Gabrijelčiča Bolnica Franja.anje posledic hude zime na Tolminskem. Leta 1956 je Zveza foto in kinoamaterjev Jugoslavije podelila društvu diplomo za večletno uspešno delo. Njihov član Milenko Pegan je pripravil tudi svojo prvo samostojno razstavo, ki je bila postavljena od 15.–25. februarja 1959 v Novi Gorici. Zaradi razburkanega dogajanja v nastajajočem mladem mestu je njegovo delovanje za nekaj let zamrlo, a je bil že 25. aprila 1961 na ustanovnem občnem zboru ustanovljen nov klub, z imenom Fotoklub Elektra, ki je ob ustanovitvi štel 35 članov. Njegov tajnik je bil Marjan Mihelj, predsednik pa Milenko Pegan. Uredili so si tudi foto temnico, kjer so razvijali svoje fotografije. Člani kluba so začeli sodelovati na fotografskih razstavah doma in po svetu in tako ponesli ime Nove Gorice izven meja naše domovine. A tudi ta klub je po nekaj letih prenehal delovati.

Foto klub Nova Gorica je osamosvojitev Slovenije pričakal kot ena najmočnejših fotografskih organizacij v državi, zato mu je bil leta 1991 za pet let zaupan sedež Fotografske zveze Slovenije. Njen prvi predsednik je bil dr. Rafael Podobnik, tajnik pa Marko Mladovan.

Delo v klubu se je po osamosvojitvi nadaljevalo še z večjo vnemo. Vsako leto je organiziral natečaj barvnega diapozitiva Dia Primorska. Leta 1992 je bila organizirana 30. slovenska (pregledna) razstava fotografije ter 18. slovenska (pregledna) razstava barvnih diapozitivov, naslednje leto pa razstava državne kolekcije fotografij.

Na izrednem občnem zboru 22. septembra 1997 so iz imena črtali besedo »kino«, saj v klubu filmska dejavnost ni bila več prisotna, tako da se je klub od takrat naprej imenoval Foto klub Nova Gorica in tako ime nosi še danes.

Od leta 1994 do leta 1997 sta bili izmenično organizirani: slovenska razstava barvnega diapozitiva in naslednje leto slovenska razstava fotografije. Leta 1998 je bila izpeljana 1. razstava barvnih diapozitivov Kruh ter leta 1999 natečaj Primorska fotografija 1999. V letih 2000 in 2001 je bil organiziran fotografski natečaj na temo Voda in naslednje leto fotografski natečaj na temo Človek. Dinamika organiziranja fotografskih natečajev se je samo še stopnjevala, klub se je uspešno odzival na nove tehnološke možnosti, ki jih je prinašal svetovni splet (internet). V letu 2000 se je kot prvi klub v Sloveniji lotil izvedbe kombiniranega spletnega natečaja pod imenom Inter Foto Net 2000. Fotografi so čez leto na štiri različne teme pošiljali diapozitive, ki so bili skenirani in predstavljeni na spletu. Spletni uporabniki so zanje lahko glasovali (lajkali) in tako izbrali zmagovalce.

V letu 2003 je Foto klub Nova Gorica, poleg Dia Primorske, organiziral 41. slovensko pregledno razstavo fotografije. Od leta 2004 naprej je bil vsako leto razpisan tudi natečaj papirne fotografije, imenovan Fotografija, razen v letih, ko je klub gostil Slovenske pregledne razstave fotografije 2009 (45.), 2014 (47.), 2017 (48.) in 2018 (49.).

V letu 2010 je bil klub skupaj s Tolminskim muzejem soorganizator fotografskega natečaja Iz moje doline, ki je bil posvečen 100. obletnici rojstva pisatelja Cirila Kosmača. Foto klub Nova Gorica je na spletnem glasovanju

zasedel tudi skupno 1. mesto. V letu 1978 je filmska dejavnost zopet oživela, predvsem s pomočjo mladih članov, ki so večinoma izšli iz znanega filmskega krožka na Osnovni šoli Solkan. Nabavljeno je bilo tudi nekaj filmske opreme in uspehi niso izostali. Dosegli so nekaj lepih uvrstitev v jugoslovanskem in celo mednarodnem prostoru. V letih 1981 in 1982 so organizirali revije amaterskih filmov v Novi Gorici, v letu 1982 pa tudi v Šempetru.V naslednjih letih pa je dejavnost postopoma zamrla.

Leta 2011 je poleg obeh klasičnih natečajev Dia Primorska in Fotografija organiziral še natečaj Utrinki 2011, ki se je odvijal na Gradu Kromberk v Novi Gorici. V letu 2013 se je klub spopadel z izzivi mednarodne fotografije in skupaj s še štirimi fotografskimi klubi iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Bolgarije organiziral prvo mednarodno krožno razstavo Ekološka resnica 2013, ki se od takrat dalje odvija vsako leto.

V letu 2015 je bil klub skupaj s Tolminskim muzejem soorganizator mednarodnega fotografskega natečaja Metaldays 2014 in v isti sestavi v letu 2018 tudi soorganizator natečaja Gora Rocka 2018.

Natečaj Dia Primorska je v letu 2016 in 2017 dobil tudi temo za mlade z naslovom Mladi brez meja.

V jubilejnem letu 2018 smo organizirali tri natečaje, 49. Dia Primorsko 2018, 49. slovensko pregledno razstavo fotografije 2018 in digitalni mladinski natečaj Mladi slovenski fotografi se predstavijo 2018 .

PREDSEDNIKI KLUBA OD USTANOVITVE DO DANES